Term
| Kognitivna disonanca pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi koaliciji |
|
Definition
NE
(ni koalicija, sicer ok) |
|
|
Term
| Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivnega ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder |
|
Definition
|
|
Term
| Konsonanca je po Festingerju postopek odpravljanja nekonsistentnosti stališč |
|
Definition
NE
(kosonanca = konsistentnost) |
|
|
Term
Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči |
|
Definition
DA
(oz. ne vemo, ker piše obnašanje...) |
|
|
Term
| Po teoriji socialne primerjave se posameznik v negotovih situacijah raje zanaša na lastna stališča in mnenja kot na nepreverjena stališča drugih |
|
Definition
|
|
Term
| Ključna razlika med stališči in prepričanji je v tem, da so prepričanja zasnovana predvsem na intelektualni komponenti |
|
Definition
DA
? tut stališče smo rekli da je kognitivna? |
|
|
Term
| Heider je ugotovil,da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči |
|
Definition
DA
(teorija kog. ravnotežja) |
|
|
Term
| Festinger je v raziskavah o imigraciji medsebojnih odnosov dognal, da ljudje težimo k temu, da v percepciji medosebnih odnosov vzpostavimo ravnotežje |
|
Definition
|
|
Term
| Leibniz je v raziskavah o imigraciji medosebnih odnosov ugotovil, da ljudje težijo k ravnotežju medosebnih odnosov |
|
Definition
|
|
Term
| Festinger je ugotovil, da tendenca po primerjanju z drugimi upada premosorazmerno z upadom razlike med lastnimi stališči in stališči drugih |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne disonance je Festinger |
|
Definition
|
|
Term
| Prvi psiholog, ki je razvil problem socialne primerjave v teorijo, je bil Leon Festinger |
|
Definition
|
|
Term
| Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor socialnopsihološke teorije kognitivne neskladnosti oz. disonance med stališči je W.Wundt |
|
Definition
|
|
Term
| Guilford je v raziskovanju strukture stališč prišel do spoznanja o petih osnovnih dimenzijah |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom petrificiranost stališč ponazarjamo sposobnost posameznikov, da stališča menjajo |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom petrifikacija označujemo spreminjanje stališč pod vplivom socialnega pritiska. |
|
Definition
|
|
Term
| Privlačnost je emocionalno poudarjeno pozitivno stališče ene osebe do druge. |
|
Definition
|
|
Term
| V sodobnih konceptih socialne psihologije velja, da so stališča prirojene dispozicije za določen način obnašanja |
|
Definition
|
|
Term
| Stabilnost stališč vpliva tudi na stabilnost obnašanja |
|
Definition
|
|
Term
| Na splošno velja, da so mnenja stabilnejša od stališč |
|
Definition
|
|
Term
| Fishbein in Ajzen sta razvila model spreminjanja vedenja in stališč |
|
Definition
|
|
Term
| Pojma stališče in mnenje se v socialni psihologiji uporabljata sinonimno |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča služijo tudi kot obrambni mehanizmi, ki nas branijo pred negativnimi spoznanji o nas samih |
|
Definition
|
|
Term
| Mnenja vsebujejo kognitivno, emocionalno in konjuktivno komponento |
|
Definition
NE
(motivacijsko, ne konj.) |
|
|
Term
| Fritz Heider je postavil tezo, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča vsebujejo kognitivno, emocionalno in dinamično komponento |
|
Definition
NE
(in motivacijsko... je to enako? |
|
|
Term
| Stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah, imenujemo predsodki |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča se lahko spreminjajo v intenziteti (od bolj k manj ekstremnim in obratno), ne pa tudi v smeri (od pozitivnim k negativnim in obratno) |
|
Definition
|
|
Term
| Stališča po klasični klasifikaciji vsebujejo poleg kognitivne in emocionalne tudi korporativno komponento |
|
Definition
NE
(motivacijsko, ne korp.) |
|
|
Term
| Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari |
|
Definition
|
|
Term
| Komunikator je oseba, ki izvaja komunikacijski učinek na prejemnike informacij |
|
Definition
|
|
Term
| Izzivanje strahu pri sprejemniku informacij je močno sredstvo prepričevanja |
|
Definition
|
|
Term
| Pri kognitivni disonanci partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči |
|
Definition
|
|
Term
| Evaluativna komponenta stališč so pozitivna ali negativna občutja in ocenjevanja objektov stališč |
|
Definition
|
|
Term
| Etični stereotipi so poenostavljene in neutemeljene sodbe o narodih in nacionalni skupini |
|
Definition
|
|
Term
| Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja |
|
Definition
|
|
Term
| Stigmatizacija je formiranje poenostavljenih in neutemeljenih sodb o narodih in nacionalnih skupinah |
|
Definition
NE
(njihovo označevanje in izključevanje) |
|
|
Term
| Žrtev diskriminacije se pogosto začne obnašati v skladu s predsodki, ker predsodki delujejo kot neke vrste pričakovanje |
|
Definition
|
|
Term
| Adorno je s svojo F-skalo meril odnos manjšin do večinskih narodov |
|
Definition
|
|
Term
| Po Adornovih rezultatih je praviloma korelacija med antisemitizmom in splošnim etnocentrizmom negativna |
|
Definition
|
|
Term
| Adornove študije so potrdile hipotezo, da je antidemokratska orientacija bolj značilna za osebnosti z nižjo stopnjo avtoritarnosti |
|
Definition
|
|
Term
| Iz rezultatov študije Avtoritarna osebnost (Adorno in sodelavci) sledi, da je antisemitizem predvsem del sindroma predsodkov, ki se povezujejo v antidemokratsko orientacijo |
|
Definition
|
|
Term
| Preveč prilagojeni govor uporabljajo stigmatizirane osebe, da pokažejo svojo nemoč |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil H. Marcuse |
|
Definition
|
|
Term
| Freud je v sloviti študiji Avtoritarne osebnosti uporabil tudi skalo politično ekonomskega konservatizma (PEC) |
|
Definition
|
|
Term
| Pri ocenjevanju drugih bolj upoštevamo osebno odgovornost ali osebne značilnosti akterja, pri samoocenjevanju pa bolj upoštevamo okoliščine |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da so avtostereotipi praviloma negativni |
|
Definition
|
|
Term
| Predsodki so stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah |
|
Definition
|
|
Term
| Na mikrosocialnem nivoju pogojev nastanka predsodkov ločimo dva glavna izvora predsodkov |
|
Definition
|
|
Term
| Osnovni mehanizem, ki vpliva na oblikovanje predsodkov, je socialna kategorizacija oz. tipizacija |
|
Definition
|
|
Term
| Za avtoritarno osebnost je, po ugotovitvah Adorna, značilna visoka stopnja nekonvencionalnosti, fleksibilnosti mišljenja in nizkega spoštovanja oblasti |
|
Definition
NE
(konvencionalizem, podredljivost, agresivnost, plitvost, spoštovanje oblasti, destruktivnost, cinizem, togost mišljenja,..) |
|
|
Term
| Antiintracepcija je po Adornu značilnost senzibilnih in socialno odzivnih ljudi |
|
Definition
NE
(=plitvost; zavračanje vsega subjektivnega in imaginativnega) |
|
|
Term
| Z izrazom socialna okužba označujemo množično aktualizacijo latentnih predsodkov |
|
Definition
|
|
Term
| Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. frankfurtske šole |
|
Definition
|
|
Term
| Sodbe, ki temeljijo na kognitivni komponenti, imenujemo stereotipi |
|
Definition
|
|
Term
| Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa |
|
Definition
|
|
Term
| Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti tako, da ima večina in tudi on sam to lastnost za odklonsko, deviantno |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, poudarjanje določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju |
|
Definition
NE
(ne selektivnost, identifikacija) |
|
|
Term
| Pojem stereotipa je uvedel v socialno psihologijo W. Lippman |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem stereotipa je leta 1922 v svojem delu Public Opinion uvedel v socialno psihologijo W.Lippman |
|
Definition
|
|
Term
| Antidemokratska orientacija je po Adornu značilnost družb na prehodu iz sužjelastništva v tlačanstvo |
|
Definition
NE
?(=le povezan z etnocentrizmom in konservatizmom) |
|
|
Term
| Fenomen, ko pride do sprememb stereotipov zaradi pozitivnih medosebnih odnosov med člani različnih skupin, socialni psihologi imenujejo ''hipoteza stika'' |
|
Definition
|
|
Term
| Glavni motivi za altruistično obnašanje so: moralna obveznost, sočutje, recipročnost, povišanje lastne vrednosti |
|
Definition
|
|
Term
| Nujni predpogoji za altruistično vedenje so: pozornost, motivacija, ocenjevanje situacije, premagovanje zavornih dejavnikov |
|
Definition
|
|
Term
| Glavni zavorni dejavniki altruizma so: difuzija odgovornosti, pluralistična ignoranca in strah pred ocenjevanjem |
|
Definition
|
|
Term
| Pri altruizmu gre, zaradi recipročnosti, za nudenje pomoči osebam, ki so odvisne od nas |
|
Definition
NE
(vzajemnosti, to bi blo soc. odvisnost) |
|
|
Term
| Eden od zavornih dejavnikov altruizma je domneva o dobro urejenem svetu |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskovalci so ugotovili, da je eden od izjemno močnih in spodbujevalnih dejavnikov altruizma predpostavka ljudi o “pravično urejenem svetu” |
|
Definition
|
|
Term
| K. Lorenz je v svojih raziskavah ugotovil, da agresivnost bolj podlega ustaljenim ritmom kot zadovoljevanje drugih primarnih potreb |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lorenz je nasprotoval prenašanju spoznanj o vedenju živali na človeka |
|
Definition
|
|
Term
| K.Lorenz je nastop agresivnega vedenja razlagal s t.i. hidravličnim modelom |
|
Definition
|
|
Term
| Značilnost za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da se ljudje, ki so pripravljeni pomagati, počutijo odgovorne za trpljenje žrtve |
|
Definition
|
|
Term
| Značilno za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da sta si dajalec pomoči in prejemnik v enakopravnem odnosu |
|
Definition
|
|
Term
| Po Bierhoff in Klein dvom v potrebnost in zanesljivost dajanja pomoči deluje kot zaviralni dejavnik altruizma |
|
Definition
|
|
Term
| Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana altruistična dejanja |
|
Definition
|
|
Term
| Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori) |
|
Definition
|
|
Term
| Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo |
|
Definition
|
|
Term
| Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente |
|
Definition
|
|
Term
| T.i. sociobiologi dokazujejo, da je prosocialno obnašanje determinirano z genetskimi faktorji |
|
Definition
|
|
Term
| Po Frommu je benigna oblika agresivnosti značilna samo za človeško vrsto |
|
Definition
NE
(on ne govori o agresivnosti sploh) |
|
|
Term
| Podobnost z žrtvijo znižuje verjetnost altruističnega vedenja |
|
Definition
|
|
Term
| Za najuspešnejšo razlago fenomena agresivnosti velja Heiderjeva teorija ravnotežja |
|
Definition
NE
(social learning theory - Bandura
... modelno učenje (zač. Tarde)) |
|
|
Term
| Etolog Konrad Lorenz predpostavlja, da ima človek vrojeno inhibicijo agresivnosti do lastne vrste |
|
Definition
|
|
Term
| W.McDougall je v svojem delu Uvod v psihologijo predpostavljal, da se človek agresivnosti nauči z imitacijo vzornikov |
|
Definition
NE
(vrojeni goni; z imitacijo Bandura) |
|
|
Term
| Raziskave socialnega vedenja so pokazale,da ljudje bolj težijo k egoističnemu kot kooperetivnim strategijam interakcije |
|
Definition
|
|
Term
| Po Konradu Lorenzu človeška vrsta NI razvila zavornega mehanizma za agresijo znotraj lastne vrste |
|
Definition
|
|
Term
| Freud opredeljuje dva osnovna gona: eros in tanatos |
|
Definition
|
|
Term
| Martin Hoffman dvomi v možnost popolnoma nesebične pomoči oz. altruizma |
|
Definition
NE
(sposoben, na podlagi empatije) |
|
|
Term
| Za Zygmunda Baumana je moralnost globlja od socialnih dogovorov, strukture dominacije ali kulture in je v bistvu “preddružbeni” fenomen |
|
Definition
|
|
Term
| Po Dahrendorfu je homo sociologus teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog |
|
Definition
|
|
Term
| Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Homo sociologicus« |
|
Definition
NE
(to je napisal R. Dahrendorf;
njegovo = The Structure of Social Action) |
|
|
Term
| Kohlberg razume moralni razvoj kot sosledje posameznih stopenj, ki se morajo izteči, da bi oseba lahko prešla od nižje k višji stopnji |
|
Definition
|
|
Term
| Legitimna moč temelji na identifikaciji podrejene osebe z nosilcem moči |
|
Definition
|
|
Term
Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejena oseba sprejema norme in vrednote, na katerih ta
moč sloni |
|
Definition
|
|
Term
| Kjerkoli je delovanje ene osebe predpostavka za delovanje druge osebe, govorimo o konformizmu |
|
Definition
|
|
Term
| Konformizem pomeni popustljivost pred socialnim pritiskom |
|
Definition
|
|
Term
| Konformizem pomeni nepopustljivost pred socialnim pritiskom |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socialni pritisk |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk. |
|
Definition
|
|
Term
| Pri bolj ustvarjalnih ljudeh opažamo višjo stopnjo konformnosti |
|
Definition
|
|
Term
| V nejasnih situacijah je stopnja konformizma večja |
|
Definition
|
|
Term
| Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne |
|
Definition
|
|
Term
| Konformnost ima dve obliki: popustljivost in konverzijo |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola med osebama je dvostranska, kadar sta osebi v medsebojni odvisnosti |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola pomeni način in stopnjo uresničevanja socialne moči v konkretnih razmerah |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna kontrola je vedno formalna |
|
Definition
|
|
Term
| »Kontrola usode« je prisotna v nekem odnosu tedaj, kadar ena oseba lahko vpliva na rezultate druge, ne glede na to, kaj druga oseba počne |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da dostop do sredstev moči zmanjša potrebo po moči |
|
Definition
|
|
Term
| Neka oseba je toliko močnejša glede na drugo osebo, kolikor več je na razpolago alternativnih sredstev za rešitev problema |
|
Definition
|
|
Term
| Pojav socialnega vpliva je komplementaren pojavu socialne uniformnosti, ki obvladuje socialno delovanje posameznikov |
|
Definition
|
|
Term
| McClellandova teorija se ukvarja z močjo kot z individualno potrebo |
|
Definition
|
|
Term
| Avtorica menjalne teorije socialne moči je I.Marcos |
|
Definition
|
|
Term
| Najpreprostejša oblika socialnega vpliva je prisotnost drugih oseb |
|
Definition
|
|
Term
Socialna popustljivost je pojav, da se posameznik manj trudi pri reševanju problemov, kadar ve,
da individualni prispevki niso strogo določljivi |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor znanega eksperimenta o avtokinetičnem učinku ko je psiholog K.Lewin |
|
Definition
|
|
Term
| Moč referenčnih oseb temelji na identifikaciji posameznika z nosilcem moči |
|
Definition
|
|
Term
| Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči: med kontrolo usode in kontrolo obnašanja |
|
Definition
NE
(to sta vrsti soc. nadzora) |
|
|
Term
| Socialna moč je sposobnost komunikatorja, da nagradi ali kaznuje poslušalce |
|
Definition
|
|
Term
| Avtor t.i. Milgramovih eksperimentov o poslušnosti avtoritetam je J.P.Poitou |
|
Definition
NE
(on je napisal nj. interpretacijo) |
|
|
Term
Zimbardov eksperiment simuliranja zaporniške situacije je pokazal, kako so inteligentnejši ljudje
v bistvu manj odporni na manipulacije |
|
Definition
|
|
Term
Maksimiranje socialne kontrole pomeni, da je en partner pripravljen nad drugim izvajati več
kontrole, kot je bil sprva voljan, ker opaža, da ima drugi potrebo po podrejanju |
|
Definition
|
|
Term
| Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega |
|
Definition
NE
(to je optimizacija soc. kontrole) |
|
|
Term
Milgramov eksperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i.
agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja |
|
Definition
|
|
Term
Milgram je domneval, da je visoka stopnja poslušnosti avtoritetam v njegovem eksperimentu
izhajala iz občutka legitimnosti zapovedi |
|
Definition
|
|
Term
| Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam |
|
Definition
|
|
Term
Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist
drugega |
|
Definition
|
|
Term
| Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost |
|
Definition
|
|
Term
| Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm |
|
Definition
|
|
Term
| Množično imitiranje obnašanja modelov v skupinah se imenuje socialna okužba |
|
Definition
|
|
Term
| Prvi opis t.i. socialne okužbe izhaja iz Le Bona |
|
Definition
|
|
Term
| Z lestvico socialne distance merimo stopnjo konformnosti med ljudmi |
|
Definition
|
|
Term
| S. Asch in M. Sherif sta raziskovala vpliv eksplicitnega ali implicitnega soc. pritiska na posameznika |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči |
|
Definition
|
|
Term
| Pasivno sprejemanje oženja in omejevanja svobode pri posameznikih imenujemo reaktanca |
|
Definition
|
|
Term
| Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem internalizacija pomeni prenos lastnih oz. osebnostnih duševnih stanj v socialni kontekst |
|
Definition
|
|
Term
| Negovalke v domovih za starejše pogosto uporabljajo preveč prilagojeni govor, s katerim ponižajo pacienta |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave so pokazale, da avtoritarni način vodenja v bistvu ni nič kaj bolj direktiven kot demokratski |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave so pokazale, da so moški boljše vodje kot ženske |
|
Definition
|
|
Term
| Psihologi ugotavljajo, da so vodje pogosteje introvertne osebnosti |
|
Definition
|
|
Term
| Po Fiedlerjevi kontingenčni teoriji lahko uspeh vodenja napovemo le tedaj, če upoštevamo tako stil vodenja kot tudi stopnjo kontrole situacije, ki jo vodja obvladuje |
|
Definition
|
|
Term
| Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport |
|
Definition
|
|
Term
| Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin |
|
Definition
|
|
Term
| Glavna značilnost primarnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino |
|
Definition
|
|
Term
| Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom referenčna skupina označujemo socialne skupine, ki se jih izogibamo in z njimi nočemo imeti nobenega stika |
|
Definition
|
|
Term
| Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja |
|
Definition
|
|
Term
| Za male skupine je značilna neposrednost, preglednost in emocionalnost odnosov |
|
Definition
|
|
Term
| Za sekundarne skupine je značilna velika stopnja neformalnosti v odnosih |
|
Definition
|
|
Term
| Kooperativno obnašanje v skupini je odvisno od možnosti sporazumevanja in komuniciranja v skupini |
|
Definition
|
|
Term
| Raziskave kažejo, da je prevladujoči model obnašanja v skupini recipročnost |
|
Definition
|
|
Term
| Za destruktivne skupine je značilna ločenost različnih nivojev želja |
|
Definition
|
|
Term
| Prevladujoče čustvo v destruktivni skupini je strah |
|
Definition
|
|
Term
| Značilni odnosi v destruktivni skupini so: ščitenje, pokroviteljstvo, dominacija, zatiranje |
|
Definition
|
|
Term
| Moreno je s sociometričnimi metodami preučeval vpliv prisotnosti drugih oseb na učinkovitost posameznika |
|
Definition
|
|
Term
| Negativnemu učinku prisotnost drugih oseb pravimo v psihologiji socialna distanca |
|
Definition
|
|
Term
| Učinkovitost skupinskega reševanja problemov je odvisna tudi od komunikacijske strukture |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo pritisk, s katerim vežejo skupine nase nove člane |
|
Definition
|
|
Term
| Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike osnova za pogost pojav medskupinske diskriminacije |
|
Definition
|
|
Term
| Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike v bistvu umetno višanje vrednosti lastne skupine in tudi samopodobe |
|
Definition
|
|
Term
| Identifikacija s skupino skozi termine, ki označujejo določeno skupinsko pripadnost (socialno identiteto) pomeni neke vrste depersonalizacijo |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini |
|
Definition
|
|
Term
| Le Bon razlaga fenomen množic s pojmom množične hipnoze, Tard s pojmom socialne sugestije in Freud s pojmom pogojnega refleksa |
|
Definition
|
|
Term
| Čim bolj nekonsistentno je delovanje manjšine, tem večje možnosti vpliva na večino ima |
|
Definition
|
|
Term
| Učinek socialne primerjave je manjši če je skupina homogena |
|
Definition
|
|
Term
| Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa |
|
Definition
|
|
Term
| Med najbolj vplivnimi dejavniki, ki ves čas določajo nek odnos sta prostor in čas |
|
Definition
|
|
Term
| Eno najboljših analiz fenomena fašizma je podal G. Le Bon v svoji knjigi Psihologija množic |
|
Definition
NE
(Adorno - Analiza fašistične družbe, 1951)
(Le Bon - The Crowd: A Study of the Popular Mind ... theories of national traits, racial and male superiority, herd behavior, crowd psychology) |
|
|
Term
| Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije je samokategorizacija subjekta |
|
Definition
|
|
Term
| Po Brownu šteje drhal (mobs) med pasivne množice |
|
Definition
NE
(drhal je družbeno destruktivna) |
|
|
Term
| Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine |
|
Definition
|
|
Term
| Vpliv manjšine na večino je v njenem konsistentnem stilu obnašanja |
|
Definition
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, institucionalizacija |
|
Definition
NE
(izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija) |
|
|
Term
| Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija |
|
Definition
|
|
Term
| Splošni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije (stopnja privlačnosti odnosa) |
|
Definition
|
|
Term
| Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa |
|
Definition
|
|
Term
| Alternativni nivo primerjave pa predstavlja primerjanje najboljših izmed dostopnih interakcijskih alternativ (odvisnost partnerjev od odnosa) |
|
Definition
|
|
Term
| Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije |
|
Definition
|
|
Term
| Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost |
|
Definition
|
|
Term
| Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov |
|
Definition
|
|
Term
| V majhnih in neformalnih skupinah je relativno majhna razlika med osebno in socialno privlačnostjo |
|
Definition
|
|
Term
| Socialna privlačnost sloni na depersonalizirani simpatiji med člani |
|
Definition
|
|
Term
| Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete |
|
Definition
|
|
Term
| Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci |
|
Definition
|
|
Term
| Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja |
|
Definition
|
|
Term
| Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Protestantska etika in duh kapitalizma« |
|
Definition
|
|
Term
| Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog |
|
Definition
|
|
Term
| Prve zametke socialnega učenja opazimo že ob vstopu otroka v šolo |
|
Definition
|
|
Term
| Težnja po doseganju uspeha je odvisna od precepcije možnosti uspeha |
|
Definition
|
|
Term
| Z izrazom anti-intracepcija označujemo nasprotovanje subjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu |
|
Definition
|
|
Term
| Horizontalna dimenzija identitete predstavlja vsakodnevne dejavnosti |
|
Definition
|
|
Term
| Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo |
|
Definition
|
|
Term
| Pojem intimni tujec je razvil S. Milgram, da bi pojasni obnašanje ljudi v velikih mestih oz. socialne pojave urbanega življenja |
|
Definition
|
|
Term
| Represija je strategija izpostavljanja prijetnim dražljajem |
|
Definition
|
|
Term
| Relativna deprivacija pomeni občuteni razkol med tem, kar nekdo ima in tem, za kar se čuti upravičenega |
|
Definition
|
|
Term
| »Halo učinek« je prenašanje govoric od ust do ust |
|
Definition
|
|
Term
| Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz socializacije in individualizacije |
|
Definition
|
|
Term
| Uspešna identiteta jeza sloni na ravnotežju osebne in socialne identitete |
|
Definition
|
|
Term
| Asch je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe |
|
Definition
|
|
Term
| Jones in Davis sta izpopolnila klasično Heiderjevo teorijo z natančnejšimi hipotezami o pripisovanju namer za dejanje drugim osebam |
|
Definition
|
|
Term
| Po Eriksonu uspela identiteta jaza omogoča posamezniku, da poveže dotlej nepovezane življenjske segmente v smiselno biografijo |
|
Definition
|
|
Term
| Zimbardov eksperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja. |
|
Definition
|
|
