Term
|
Definition
| spreminjanje dejavnosti pod vplivom izkušenj z relativno trajnim učinkom. |
|
|
Term
|
Definition
| Znanje je končni učinek učnega pro-cesa, na katerega delujejo tako učenec, učitelj, njuna interakcija kot tudi učno okolje. |
|
|
Term
| Ločimo dva pristopa k učenju: |
|
Definition
1. kvantitativni: površinski, zunanja motivacija, strah pred neuspehom (negativne emocije)
2. kvalitativni: globinski, notranja motivacija, zadovoljstvo (pozitivne emocije) |
|
|
Term
| Predstavniki behaviorističnih teorij učenja |
|
Definition
| Ebbinghaus, Pavlov, Thorndike, Skinner. |
|
|
Term
| 3 podsmeri v kognitvnem konstruktivizmu |
|
Definition
1. osebni konstruktivizem (Piaget, Bruner, Ausubel)
2. socialni konstruktivizem (Vigotski)
3. informacijsko procesni konstruktivizem |
|
|
Term
| Humanistični model poučevanja |
|
Definition
|
|
Term
| Predstavniki humanističnih teorij učenja |
|
Definition
| Maslov, Rogers, Lewin, Kolb, Dewey |
|
|
Term
| Vrste učenja (3 dimenzije) |
|
Definition
1. namerno (določen cilj, pozornost na določeno vsebino, v šoli, organizira učitelj) / slučajno (spontano, brez usmerjene pozornosti)
2. na pamet (oblikujemo nove kognitivne strukture) / z razumevanjem (info v pojmovne mreže, trajnejše)
3. recepcijsko (sprejema – osnovni mehanizem recepcija – oddane informacije in jih vključi v spomin, pasivna obli-ka, znanje v končni obliki) / z odkrivanjem (aktivna oblika, podani elementi, učenec jih odkriva in poveže) |
|
|
Term
|
Definition
1. deklarativno znanje (znanje o …; besedne informacije, dejstva)
2. proceduralno znanje (znanje kako …; kako izvesti določeno nalogo, rešiti problem; praktično, kognitivno)
1. psihomotorične spretnosti (vožnja kolesa …)
2. kognitivne spretnosti (branje, pisanje, enostavno računanje …)
3. metakognitivne spretnosti (zavedanje, kako potekajo učni procesi in kako jih regulirati)
3. strateško znanje (znanje kdaj in zakaj …; vedeti kdaj in zakaj uporabiti deklarativno in proceduralno znanje) strateško učenje |
|
|
Term
|
Definition
| besedno, psihomotorično, problemsko |
|
|
Term
| 2 vrsti (ravni) besednega učenja |
|
Definition
1. besedno učenje na nižji ravni (učimo se besede, gre za memoriranje, osnova je behaviorizem; učimo se v obliki, kot je podana; pesmice, poštevanka …)
2. besedno učenje na višji ravni (poskušamo razumeti, predelati, obnoviti v drugi obliki, osnova je kognitivna teori-ja, z njim pridemo do propozicionalnega/deklarativnega znanja, utemeljeno s teorijo informacijskega procesiran-ja, učenje smisla) |
|
|
Term
|
Definition
| Skupek medsebojno povezanih pojmov in odnosov med njimi. |
|
|
Term
|
Definition
| več povezanih pojmovnih mrež + izkušnje |
|
|
Term
| Primerjaj pojmovno mrežo in shemo. |
|
Definition
| Celotno znanje, ki je povezano z vsako od aktivnosti je pojmovna shema te aktivnosti. Pojmovna mreža vključuje definicijo, ključne besede, ki opredeljujejo pojem. Pojmovna shema pa zajema vse izkušnje in info o nekem pojmu. Zajema tako pomembne kot nepomembne info, saj te vsebujejo čustven naboj. Model mreže tako predpostavlja, da črpamo info samo iz semantičnega spomina, model sheme pa iz semantičnega in epizodičnega spomina. Medtem, ko so mreže bolj generalne strukture, so pojmovne sheme bolj individualne. Učenje (besedno) poteka tako, da v obsto-ječo mrežo ali shemo pojmov vključujemo nove pojme, zato je to aktivna konstrukcija znanja. |
|
|
Term
|
Definition
- shema besedila kot osnovna zgradba zgodbe (pomaga učencem zgodbo razumeti in si jo zapomniti - npr. pravlji-ca)
- shema dogodka (skript) = shema, ki predstavlja tipično zaporedje dogodkov v vsakodnevnem življenju (nakupo-vanje hrane, naročanje pizze domov, obisk babice,…) |
|
|
Term
| Definiraj psihomotorično učenje. |
|
Definition
| V ožjem smislu gre za pridobivanje novih gibov ter njihovo povezovanje v že obstoječe sisteme (razvoj psihomotorič-nih spretnosti), v širšem smislu pa pridobivanje tudi kognitivnih spretnosti – pisanje, govorjenje, branje. |
|
|
Term
| Merillova taksonomija psihomotoričnih spretnosti v šoli. |
|
Definition
5 področij:
1. telesna vzgoja in rekreacijske spretnosti (športi, ples)
2. komunikacijske spretnosti (tipkanje, branje, pisanje na roko …)
3. govorne spretnosti (govorjenje, geste …)
4. umetniške spretnosti (igranje inštrumenta, slikanje, petje …)
5. poklicne spretnosti (uporaba orodja, rokodelske spretnosti, delo s stroji …) |
|
|
Term
| Koraki psihomotoričnega učenja |
|
Definition
| modeliranje (učitelj demonstrira, učenec opazuje), verbalna navodila (razlaga izvedbe spretnosti), urjenje s povratno informacijo (daljša faza). Po dolgem urjenju se spretnosti avtomatizirajo, pridejo pod kontrolo nižjih kognitivnih procesov. |
|
|
Term
| Opis problemskega učenja. |
|
Definition
| Gre za oblikovanje novih odgovorov, pri čemer izhajamo z znanih pravil in zakonitosti. Z lastno kombinacijo teh pravil in zakonitosti pridemo do rešitve problema. |
|
|
Term
| Cilj problemskega učenja. |
|
Definition
| naučiti se temeljnega znanja, ki ga bodo uporabili v novih situacijah (transfer). |
|
|
Term
| IDEAL model – 5 korakov splošne strategije pri problemski situaciji (Bransford, Sherwood, Stein): |
|
Definition
1. Identificiranje problema v neki situaciji
2. Definiranje ciljev in predstavljanje problema.
3. (exploration) Raziskovanje možnih strategij za rešitev problema (algoritmi, hevristike).
Pri algoritmih gre v bistvu za recept, kako rešiti problem (matematična enačba).
Hevristike predstavljajo neke bližnjice v reševanju problemov; Povratna strategija – izhajaš z cilja, analogija – uporabiš strategijo s podobnega problema, verbalizacija – govorjenje ob reševanju problema, spremlja ostale.
4. Akcija – napovedovanje rezultatov in delovanje (vmes preverjaš, ali si na poti k rešitvi ali ne)
5. (looking & learning) Pogled nazaj in učenje (preveriš, ali so bile strategije dobre) |
|
|
Term
| Gickov model – vloga predznanja pri reševanju problemov |
|
Definition
Reprezentacija problema iskanje rešitve poskus rešitve evalvacija uspeh
Če obstaja predznanje o problemu, ki ga rešujemo, lahko sledi že takoj poskus rešitve (drugo fazo preskočimo). Na prvo fazo se vrnemo, če pri evalvaciji vidimo, da nismo dobro rešili problema. |
|
|
Term
| Gagnejev model problemskega učenja |
|
Definition
1. ugotovitev problema
2. določitev bistvenih značilnosti
3. iskanje in oblikovanje hipotez
4. preverjanje rešitev |
|
|
Term
| 3 načini za izboljšanje problemskega učenja (Delclos, Harrington) |
|
Definition
1. Predstavitev vseh dejstev, ki jih rabijo pri reševanju naloge in
nekaj primerov z rešitvami (vsebinsko + proceduralno znan-
je).
2. Organizacija učne situacije tako, da se bodo v njej lahko upo-
rabljala znana dejstva v novih situacijah (oblikovanje učnega okolja).
3. Omogočimo učencem, da se opazujejo pri reševanju problemskih situacij (razvijanje metakognitivnih in samoregulacijskih spretnosti). |
|
|
Term
| Model pouka, ki temelji na problemskem učenju |
|
Definition
| Brunerjev model: UČENJE Z ODKRIVANJEM |
|
|
Term
| Osnovne izhodišča Brunerjevega učenja z odkrivanjem |
|
Definition
-uporaba indukcije
-organizacija znanja v hierarhične pojmovne mreže |
|
|
Term
| Primer učenja z odkrivanjem |
|
Definition
| Najprej pokažemo slike sesalcev in nesesalcev, nato otroci sami naštejejo nekaj sesalcev, na koncu pa poskušajo sami ugotoviti lastnosti sesalcev – do teh lastnosti pridejo sami in jim jih ne pove učitelj. |
|
|
Term
| Weinstein – 3D model strateškega učenja |
|
Definition
Trije dejavniki:
1. učne spretnosti (uporabljati učne in miselne strategije, vedeti veliko o učenju in učenju s pomočjo branja)
2. motivacija (hoteti in verjeti, da si sposoben uporabljati strategije – kompetentnost)
5
3. samoregulacija (spremljati sebe pri napredovanju, vedeti kako končati nalogo v določenem času, vedeti kako doseči cilj, sistematično se lotevati učenja) |
|
|
Term
| Zimmerman – krožni model samoregulacijskega učenja |
|
Definition
| Predhodno razmišljanje --> izvedba in zavestna kontrola --> samorefleksija |
|
|
Term
|
Definition
| gre za individualne posebnosti posameznika kako sprejema, predeluje, organizira in ohran-ja informacije, ter na njihovi osnovi rešuje probleme. |
|
|
Term
| Učni stil (pristop, način): |
|
Definition
| za posameznika značilna kombinacija učnih strategij (ki so lahko usmerjene v pomnjenje ali razumevanje snovi), ki jih uporablja v večini situacij. |
|
|
Term
|
Definition
| analitični-globalni, vizualni-verbalni-gibalni, divergentni-konvergentni. |
|
|
Term
|
Definition
| zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in jih spreminja glede na zahteve situacije (bere, podčrtuje, dela miselne vzorce). |
|
|
Term
|
Definition
bolj specifična in ožje usmerjena v konkreten cilj in predstavlja del strategije (npr. podčrtavanje).
Učni stil zajema več učnih strategij, te pa različne učne taktike. |
|
|
Term
| Delitev učnih strategij glede na namen (in njihovi cilji). |
|
Definition
| Elaboracije (razumevanje), ponavljanja (zapomnitev) in organizacije (razumevanje) |
|
|
Term
|
Definition
1. prelet (naslov, podnaslovi, začetek in konec teksta, slikovno in grafično gradivo, povzetek)
2. vprašanja (na katera bi želel dobiti odgovor; napoved, o čem bo tekst govoril)
3. branje
4. ponovni pregled (določanje bistva - ključne besede in oblikovanje povzetka)
5. poročanje (odgovarjanje na lastna vprašanja in vprašanja učitelja, zapis kratkega povzetka) |
|
|
Term
|
Definition
| proces, ki omogoča uporabo starega znanja v novih situacijah. |
|
|
Term
|
Definition
pozitivni-negativni
splošni-specifični
vertikalni (znotraj predmeta)-lateralni |
|
|
Term
| 3 tradicionalne teorije transferja in njihovi avtorji. |
|
Definition
Teorija formalnih disciplin (John Locke)
Teorija identičnih elementov (Thorndike)
Teorija generalizacije (Judd) |
|
|
Term
| 3 vrste metakognitivnih znanj pri učenju |
|
Definition
propozicionalna (kaj vem?)
proceduralna (kako se učim?)
strateška (kdaj uporabiti strategijo?) |
|
|
Term
| Kaj dojema kognitivna psihologija kot pomemben dejavnik pri transferu? |
|
Definition
|
|
Term
| Pospeševanje (učenje) transfera – program Palincsarjeve in Brownove |
|
Definition
Razvijanje metakognitivnih sposobnosti v dveh delih:
1. povratna informacija učencu, kje je naredil napako in kako bi jo lahko popravil.
2. urjenje v metakognitivnih strategijah učenja – metoda recipročnega poučevanja |
|
|
Term
| Metakognitivne sposobnosti kritičnega mišljenja (Kneedler) |
|
Definition
1. definiranje in razjasnitev problema
2. 2. presojanje informacij, povezanih s problemom
3. Reševanje problemov |
|
|
Term
| 2 vrsti transferja po sodobni klasifikaciji |
|
Definition
Substantivni transfer
Proceduralni transfer |
|
|
Term
| 2 vidika učne uspešnosti po Hellerju |
|
Definition
dinamični vidik (učni proces)
statični vidik (rezultat, ocene) |
|
|
Term
| Klasifikacija dejavnikov učne uspešnosti po Marentič Požarnik |
|
Definition
- značilnosti učenca (kognitivni, motivacijski, socialni, osebnostno-emocionalni)
- značilnosti okolja (družinsko, šolsko, družbeno) |
|
|
Term
| delitev kognitivnih stilov glede na 3 kriterije |
|
Definition
vizualni-avditorni-kinestetični
impulzivni-reflektivni
odvisen od polja- nedvisen od polja |
|
|
Term
| Najvažnejši dejavnik pri učenju po mnenju Davida Ausubla |
|
Definition
| Predhodna kognitivna struktura - PREDZNANJE |
|
|
Term
| Korelacije med prejšnjim in novim znanjem (vpliv predznanja) |
|
Definition
|
|
Term
| 4 motivacijski dejavniki učne uspešnosti |
|
Definition
učna motivacija (visoka/nizka)
raven aspiracije (visoka/nizka)
atribucije
odlaganje potreb (ne/sposoben) |
|
|
Term
| Rezultati raziskave Marjanovič Umek o družinskih dejavnikih šolske uspešnosti. |
|
Definition
- starševski pritisk za delo v šoli (0.59 z učiteljevo oceno SJ; 0.58 z MA; 0.59 z BIO);
- starševska pomoč za delo v šoli (0.24-0.33)
11
- izobrazba očeta (0.32-0.37)
- izobrazba matere (0.28-0.32) |
|
|
Term
| Posredni in neposredni dejavniki učne uspešnosti |
|
Definition
Neposredni (bližnji): lastnosti učenca, dogajanje v razredu, domače okolje
Posredni (oddaljeni): kurikul, šolska politika, dejavniki s strani šole |
|
|
Term
| Kognitivni model dejavnikov uspešnega učenja (Biggs, Entwistle) |
|
Definition
| Učenec --> dojemanje okoliščin --> pristop k učenju --> učni rezultati |
|
|
Term
| Klasifikacija učencev glede na učno uspešnost |
|
Definition
učno uspešni
učno manj uspešni
učno neuspešni (imajo učne težave)
Ena druga klasifikacija pa loči še overachievers in underachievers. |
|
|
Term
| Interakcijsko pojmovanje izvora učnih težav |
|
Definition
okolje
posameznik
interakcija - okolje x posameznik |
|
|
Term
| Podskupine učencev z učnimi težavami (8 podskupin) |
|
Definition
Učenci z lažjimi in zmernimi specifičnimi učnimi težavami.
Učenci z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo.
Učenci, ki počasneje usvajajo znanja (se počasneje učijo).
Učenci, katerih učne težave so pogojene z drugo oziroma več jezičnostjo in socialno-kulturno drugačnostjo.
Učenci, katerih učne težave so posledica pomanjkljive učne motivacije.
Učenci, ki imajo težave pri učenju zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti.
Učenci s čustveno pogojenimi težavami pri učenju.
Učenci, ki imajo težave pri učenju v prvi vrsti zaradi eksistenčne socialno- ekonomske oviranosti in ogroženosti (revščine). |
|
|
Term
| Vrste učne neuspešnosti glede na 2 kriterija |
|
Definition
splošna-specifična
situacijska-kronična |
|
|
Term
| Okoljski vplivi, povezani z nižjo učno uspešnostjo |
|
Definition
nižji SES
višjerojenstvo
velikost družine
spol (M manj uspešni) |
|
|
Term
| Kako glavne 3 teorije učenja pojmujejo motivacijo? |
|
Definition
Behaviorizem:fiziološke potrebe + ojačanje (zunanja motivacija)
Kognitivna: notranja motivacija, subjektivne atribucije
Humanistične: Maslowova hierarhija, notranja motivacija |
|
|
Term
| 3 razlikovanja atribucij po Weinerju |
|
Definition
lokus kontrole: notranji/zunanji dejavniki
Stabilnost dejavnikov: stabilni/nestabilni
Obvladljivost dejavnikov: kontroljivi/nekontroljivi |
|
|
Term
| Razlika v atribuciji med učno uspešnimi in neuspešnimi učenci |
|
Definition
Uspešni: zunanji + notranji kontroljivi
Neuspešni: notranji stabilni nekontroljivi dejavniki |
|
|
Term
| Korelati Maslowove hierarhije potreb v šolski situaciji |
|
Definition
fiziološke potrebe - udobna učilnica
varnost - šolski red, da si upa vprašat ko ne razume
pripadnost in lj. - sprejetost v razredu
spoštovanje - priznanje za dosežke
spoznavanje - kakovostno učenje
ustvarjanje - umetniško ustv.
samoaktualizacija - signifikantno učenje |
|
|
Term
| Storilnostna motivacija (Atkinson) |
|
Definition
| Motivacija, ki izvira iz želje po dosežku, uspehu. Pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v zahtevnih izzivih. |
|
|
Term
| 2 sklopa sestavin učne motivacije |
|
Definition
Motivacijski pobudniki (5)
Motivacijski ojačevalci (2) |
|
|
Term
| 5 motivacijskih pobudnikov |
|
Definition
- interes za šolsko učenje
- zaznana pomembnost učenja
- zaznana zahtevnost učenja
- zunanja učna spodbuda
- ciljna usmerjenost pri učenju |
|
|
Term
| 2 motivacijska ojačevalca |
|
Definition
-učna samopodoba
-atribucije učne uspešnosti |
|
|
Term
| 2 vrsti interesa za učenje |
|
Definition
osebni (stabilen, trajen)
situacijski (bolj trenuten) |
|
|
Term
| 3 dejavniki, ki vplivajo na zaznano pomembnost učenja |
|
Definition
koristnost
smiselnost
osebna ustreznost |
|
|
Term
| Kako se zaznana pomembnost učenja spreminja z leti? |
|
Definition
|
|
Term
| Kako vpliva zaznana zahtevnost učenja na motivacijo? |
|
Definition
| Učenci hočejo naloge ki so jim izziv in novost. A ne preveč, pazi. |
|
|
Term
| Ryan in Deci (200) v okviru teorije samoodločanja govorita o 4 vrstah zunanje motivacije: |
|
Definition
popolnoma zunanja
introjecirana
identificirana
integrirana |
|
|
Term
| 2 vrsti ciljne usmerjenosti pri učenju |
|
Definition
Usmerjenost k dosežku
Usmerjenost k učenju |
|
|
Term
| Convingtonovi trije tipi motivacijske usmerjenosti |
|
Definition
Usmerjeni k obvladovanju nalog
Usmerjeni k izogibanju neuspeha
Usmerjeni k sprejemanju neuspeha |
|
|
Term
| 3 tipi motivacijske usmerjenosti po Juriševiču |
|
Definition
Notranja motivacijska usmerjenost
Zunanja motivacijska usmerjenost
Nemoč in izogibanje |
|
|
Term
| 3 stvari ki jih je treba po Pintrichu razvijat za spodbujanje motivacije |
|
Definition
Interes
Kompetentnost
Pozitivne emocije ob nalogah (kul klima) |
|
|
Term
| Primeri stvari, ki spodbujajo vedoželjnost. |
|
Definition
Višja taksonomska vprašanja
Da učitelj odgovarja na vprašanja
Aktivno delo (projektno, eksperimenti) |
|
|
Term
| 3 dimenzije kompetentnosti |
|
Definition
stopnja
splošnost
stabilnost |
|
|
Term
| 2 tipa ki jih loči De Charmes glede kompetentnosti |
|
Definition
|
|
Term
| Kaj predlagata Bandura in Schunk za boostanje kompetentnosti? |
|
Definition
| samoregulacijsko učenje, kratkoročni cilji |
|
|
Term
|
Definition
kooperativni
kompetativni
individualistični |
|
|
Term
| Vrste bojazni v šolski situaciji |
|
Definition
specifična-splošna
pospeševalna-zaviralna
testna-socialna |
|
|
Term
| Korelacije med bojaznijo in učno uspešnostjo |
|
Definition
|
|
Term
| 2 razlagi neg. povezanosti bojazni in uspeha |
|
Definition
1. Tobias - preobremenjen delovni spomin
2. nimajo dobrih učnih navad, zato ratajo anksiozni |
|
|
Term
| Simptomi šolske anksioznosti |
|
Definition
Fiziološke reakcije
Psihološke reakcije (kognitivni, emocionalni, vedenjski) |
|
|
Term
| 4 ukrepi za pomoč anksioznemu učencu |
|
Definition
izbira realnih ciljev
strukturiranje pouka
razvijanje učnih navad
desenzitizacija |
|
|
Term
| Doylovih 6 značilnosti razreda |
|
Definition
Je multidimenzionalen prostor
Simultanost različnih procesov
Nepredvidljivost dogodkov
Hitrost dogodkov
Javnost dogajanja
Zgodovina razreda |
|
|
Term
| 3 interakcije, ki tvorijio pedagoško interakcijo |
|
Definition
Učitelj-učenec
Učenec-učenci
Učitelj-učenci |
|
|
Term
| Je za učno uspešnost bolj pomemben entuziazem učitelja ali vsebina predmeta? |
|
Definition
| Vsebina. Je pa entuiziazem učencem všeč. |
|
|
Term
|
Definition
demokratični
avtokratski
stil popolne svobode (laissez-faire) |
|
|
Term
| S kakšno razredno klimo se povezuje vsak od stilov poučevanja |
|
Definition
demokratični - demokratina klima
avtokratski - agresivna ali apatična
laissez-faire - not given? |
|
|
Term
| Stili poučevanja in učna uspešnost |
|
Definition
Ko je učitelj prisoten: apatični>agresivni>demokrat.>svobodni
Ko učitelj ni prisoten:
demokrat.=svobodni>apatični>agresivni |
|
|
Term
| Bennetova delitev tipov poučevanja |
|
Definition
direktivni pouk (usmerjen na učitelja)
indirektivni pouk (usmerjen k učencem)
mešani pouk |
|
|
Term
| Vpliv Bennetovih tipov poučevanja na učno uspešnost računanja in branja |
|
Definition
za računanje: najboljši direktivni
za branje: najboljši mešani
Indirektivni je pa kul za vedoželjnost, samostojnost, odnos do šole |
|
|
Term
| Katera sta 2 različna pojmovanja interakcije učenec-učitelj? |
|
Definition
Statično pojmovanje: vedenje učitelja je NS, vedenje učenca OS
Dinamično pojmovanje: vzajemno vplivanje, učiteljeva pričakovanja |
|
|
Term
| Moserjeva teorija označevanja |
|
Definition
| vedenje učenca > učitelj označi vedenje > obnaša se do učenca v skladu z oznako > učenec se začne res obnašati tako > učitelj dobi potrditev svoje ocene |
|
|
Term
| Teorija situacijskega vodenja (Tyler): 4 tipi vodenja in 2 kriterija glede na katera se odločiš za določen tip. |
|
Definition
Tipi: direktivni, inštruktorski, podporni, delegatski
Kriterija: znanje in samozaupanje&motivacija |
|
|
Term
| A na učiteljev stil poučevanja bolj vplivajo njegove lastnosti, ali učenci? |
|
Definition
|
|
Term
| Ugotovitev Copelandove raziskave o vplivu učencev na učitelja |
|
Definition
| Pri razredu, ki bolj sodelujem je iniciativen itd, začne učitelj uporabljat bolj nedirektivno poučevanje (in obratno) |
|
|
Term
| 2 glavna cilja razreda kot skupine |
|
Definition
Učni cilji
Dobri socialni odnosi |
|
|
Term
| S katero tehniko raziskujemo povezanost razreda? |
|
Definition
|
|
Term
| Tylerjev linearni model kurikula |
|
Definition
| cilji > vsebina > organizacija > evalvacija |
|
|
Term
| Wheelerjev krožni model kurikuluma |
|
Definition
| cilji > vsebine > metode poučevanja > organizacija > evalvacija > cilji |
|
|
Term
| 3 elementi vsakega cilja (Mager) |
|
Definition
opis dejavnosti
opis pogojev
kriteriji (temeljni, minimalni) |
|
|
Term
|
Definition
|
|
Term
| Prednosti operativnega oblikovanja ciljev |
|
Definition
- Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pouka se poveže v neločljivo celoto.
- Učitelj se nauči ločevati med nižjimi in višjimi cilji.
- Lažje načrtovanje diferenciacije (nivojski pouk) in individualizacije.
- Večja motiviranost učencev za delo. |
|
|
Term
| 5 kategorij Gagnejeve taksonomije ciljev |
|
Definition
stališča & vrednote
psihomotorične spretnosti
besedne informacije
intelektualne spretnosti
kognitivne strategije |
|
|
Term
| Bloomova taksonomija KONATIVNIH ciljev |
|
Definition
Sprejemanje
Reagiranje
Usvajanje vrednosti
Organiziranost vrednosti
Razvoj celovitega značaja |
|
|
Term
| Kako pravimo disciplini, ki se ukvarja s preverjanjem, ocenjevanjem in vrednotenjem dosežkov učencev? |
|
Definition
|
|
Term
| Vrste preverjanja in ocenjevanja |
|
Definition
Preverjanje:Diagnostično, formativno, sumativno
Ocenjevanje: normativno, kriterijsko |
|
|
Term
| Značilnosti dobrega preverjanja in ocenjevanja |
|
Definition
Veljavnost
Zanesljivost
Objektivnost
Občutljivost |
|
|
Term
| Ključni element samoregulacijskega učenja |
|
Definition
|
|
Term
| 3 vrste metakognitivnih strategij |
|
Definition
strategije načrtovanja
strategije spremljanja
strategije evalviranja
(o njih govori tudi Zimmermannov model) |
|
|
Term
| 2 načina razvijanja samoregulacijskih sposobnosti (in kateri je bolj učinkovit) |
|
Definition
Direktni
Indirektni (bolj učinkovit) |
|
|
Term
| 3 dejavniki, ki boostajo transfer |
|
Definition
mentalna predstavljivost
razumevanje
lastna izkušnja |
|
|
Term
| Kdo je avtor teorije samodoločenosti? |
|
Definition
|
|
Term
| Potek problemskega učenja po Merillu |
|
Definition
1.) Učitelj začne s primerom in učencem demonstrira način reševanja
2.) Učencem predstavi manj kompleksne probleme, ki jih rešujejo
3.) Učitelj dodaja take elemente, ki učenje naredijo bolj realistično/avtentično |
|
|
Term
| Kakšna so dognanjanja o učinkovitosti problemskega učenja? |
|
Definition
| Spodbuja uporabo znanja in ne pridobivanje novega temeljnega znanja. Za pridobivanje vsebinskega znanja je najbolj učinkovito besedno učenje. Bolj vpliva na proceduralna znanja. |
|
|
Term
| Na katerih treh področjih po Zimmermanu vpliva samoregulativno učenje? |
|
Definition
| kognitivnem, vedenjskem, motivacjskem & čustvenem |
|
|
Term
| 6 faz samoregulacijskega učenja po filmu Umetnost učenja |
|
Definition
Duševna priprava
Sprejemanje informacij
Preučitev snovi
Zapomnitev ključnih točk
Pokazati kaj znamo
Razmisliti o učenju |
|
|
Term
| Langerjeva strategija predbralnega načrta |
|
Definition
1. korak: brainstorm
2. korak: ocenjevanje predznanja učencev |
|
|
Term
| Strategije hitrega pregleda (Aukerman, 1972) |
|
Definition
1. korak: Pregled naslova besedila
2. korak: Pregled podnaslovov
3. Korak: Pregled slikovnega gradiva
4. Korak: Branje začetnega odstavka
5. Korak: Branje končnega odstavka
6. Korak: Predvidevanje bistva, glavne misli |
|
|
Term
| Strategija VŽN (Ogle, 1989) |
|
Definition
Kaj že VEM?
Kaj si ŽELIM izvedeti?
Kaj sem se NAUČIL? |
|
|
Term
| 8 primerov grafičnih organizatorjev |
|
Definition
Miselni vzorci
Hierarhične pojmovne mreže
Vennov diagram
Primerjalna matrika
Argumentacijski diagram
Časovni trak
Zaporedje dogodkov
Ribja kost |
|
|
Term
| 2 načina razvijanja samoregulacijskih zmožnosti pri učencih |
|
Definition
|
|
Term
| Program pojmovno usmerjenega bralnega poučevanja-CORI |
|
Definition
| Vključuje urjenje 6 metakognitivnih in 4 motivacijskih strategij. |
|
|
Term
| 6 kognitivnih strategij po CORI |
|
Definition
Aktivacija predznanja
Postavljanje vprašanj
Iskanje informacij
Povzemanje bistva
Grafična organizacija informacij
Identificiranje strukture teksta |
|
|
Term
| 4 motivacijske strategije pri CORI |
|
Definition
Sodelovalno učenje
Aktivno učenje
Zanimivi teksti
Avtonomija (možnost izbire) |
|
|
Term
| 7 Dejavnikov transfera v pedagoški situaciji po Ormrodu |
|
Definition
Obseg časa poučevanja
Smiselnost
Splošnost
Možnost uporabe
Podobnost (starim situacijam)
Čas med učenjem in uporabo
Zaznava informacij izven konteksta |
|
|
Term
| 2 principa oblike poučevanja, ki spodbuja transfer (Ausubel) |
|
Definition
-princip progresivne diferenciacije: učenci spoznajo najprej le najbolj temeljne pojme pri posameznem predmetu, potem pa te pojme razčlenjujejo in razgrajujejo do bolj specifičnih pojmov (pristop top-down modela).
-princip integrativnega povezovanja: posamezne vsebine povezujemo z vsebinami pri drugem področju gre za lateralni transfer (prenos znanja informacij iz enega pordročja na drugega). Če je pouk oblikovan na ta način, to spodbuja transfer. |
|
|
Term
| Model pričakovanja uspeha-pomembnost cilja (Pintrich, Wigfied in Eccles, 2000) |
|
Definition
| Storilnostna motivacija = zaznana verjetnost uspeha x pomembnost naloge |
|
|
Term
|
Definition
situacijska-kronična
splošna-specifična
absolutna-relativna |
|
|
